Gozdni med

Opis

Listavci in iglavci v slovenskih gozdovih dajejo odličen, aromatičen med, bogat z mineralnimi snovmi. Barva gozdnega medu je v različnih odtenkih rjave. Še posebno je okusen na črnem kruhu, v skutinih jedeh in nepogrešljiv v omakah in polivkah.

MED

Med je hrana za vse, zdrave in bolne, v vseh življenskih obdobjih in vseh letnih časih. Uporabimo ga lahko z namenom, da si okrepimo telo ali pa kot sladilo in dodatek jedem.

Med že od nekdaj pooseblja nesmrtnost in ponovno rojstvo. Daje moč, krepi možatost in prispeva k plodnosti. Zanj so menili, da je afrodizijak. Pri vseh ljudstvih najdemo med v ljudskem izročilu v povezavi s češčenjem bogov in slavljenjem vladarjev. Ljudi je spremljal ob vsakršnih praznikih, porokah, večjih kmečkih opravilih, pa tudi med boleznijo in ob smrti.

Med večinoma sestavljajo sladkorji ( 70 do 80 %), predvsem sadni ( fruktoza) in grozdni ( glukoza) , nekaj pa je tudi sestavljenih sladkorjev ( saharoza, maltoza). Sladkorji so hiter vir energije. Med drugimi sestavinami so pomembni minerali ( kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, baker, mangan, fosfor). Več mineralov je v temnih ( gozdnih) vrstah medu. Od vitaminov najdemo v manših količinah vitamine B, C, pantotensko kislino, nikotinsko in folno kislino ter biotin. Pomembni so encimi, ki sodelujejo pri presnovi druge hrane ( invertaza, katalaza, glukozidaza, fosfataza). Med vsebuje tudi hormon acetilholin, ki je zelo pomemben hormon za srce in ohranjanje živčevja. Poleg tega vsebuje še protibakterijske snovi ( inhibine) , številne aminokisline ter aromatske snovi in drugo. Med se od medu razlikuje po botaničnem in geografskem poreklu. različne vrste medu se tako med seboj razlikujejo po barvi, okusu, konsistenci, zgradbi in seveda tudi lastnostih.