V NEBESA IN NAZAJ

Opis

Uspešnica New York Timesa, ki se je prodala v več milijon izvodih!

Priznano ameriško kirurginjo Mary Neal je med dopustom v Južni Ameriki usodna nesreča s kajakom pripeljala v nebesa – kjer je občutila Božji mir, radost in angele – in nato nazaj v zemeljsko življenje.

Leta 1999 se je ortopedska zdravnica, predana žena in ljubeča mama Mary Neal v južnem Čilu utopila v reki. Med drvenjem po brzicah se je njen kajak zagozdil na dnu reke in Mary je skupaj z njim ostala potopljena. Čeprav so njeni prijatelji takoj začeli z reševalno akcijo, je bila pod vodo predolgo časa in je umrla.

Njena knjiga V nebesa in nazaj je izjemna zgodba o njenem življenjskem duhovnem potovanju in kaj se je zgodilo, ko je iz življenja potovala v smrt in nazaj. V knjigi podrobno opisuje svoja občutja in okolje v nebesih, svoje pogovore z angeli in globok občutek žalosti, ki jo je prevzel, ko se je zavedela, da še ni prišel njen čas. Mary z nami deli pretresljivo izkušnjo sodobnega čudeža.

Zaradi obsmrtne izkušnje in izkušnje nebes iz prve roke je Mary pridobila globoko razumevanje svojega poslanstva na Zemlji, dojemanje Boga, globokega odnosa z Jezusom in svojega osebna duhovnega potovanja, kar je za vedno spremenilo njeno življenje.

Ta svetovna prodajna uspešnica vas bo napolnila z upanjem, čudenjem in obljubo nebes, medtem ko bo okrepila vašo lastno vero in odnos z Bogom.

Iz knjige:

Bog in njegovi angelski sli so danes prisotni in dejavni po vsem svetu. Neobičajno pogosto in naravnost neverjetno posegajo in se vpletajo v dogajanje. Čeprav menim, da je moje življenje nadvse običajno, mi je bil dan privilegij vidnih in izjemno oprijemljivih božjih dotikov. Ena od izkušenj z njim se je začela 14. januarja 1999, medtem ko sem z možem dopustovala v Južni Ameriki. Med čolnarjenjem sem obtičala pod vodo v svojem kajaku in se utopila, umrla in šla v nebesa, kjer sem preživela kratek čas, nato pa se vrnila v svoje telo. V tuzemsko življenje sem se vrnila z dvema zlomljenima nogama in hudimi težavami s pljuči. Več kot mesec dni sem preživela v bolnišnici, še dlje časa sem bila privezana na invalidski voziček. V svojo ortopedsko ordinacijo sem se vrnila šele po več kot pol leta.

Marsikdo je nezgodo, ki me je doletela, označil za grozljivo in tragično, sama pa jo imam za enega največjih daril v življenju. Celotno dogajanje okoli moje nesreče in okrevanja je bilo pravzaprav čudežno. Dan mi bil ni samo privilegij, da sem na lastni koži okusila nebesa, ampak sem silni božji svet okušala še več tednov po vrnitvi v telo, v istem času pa sem se tudi večkrat pomenkovala z angeli.

Pogovori in sama izkušnja so mi dali odgovore na številna pomembna vprašanja, ki si jih zastavljamo v življenju, kot so: »Kaj se zgodi, ko umremo?«, »Zakaj smo tukaj?« in »Zakaj se dobrim ljudem pripetijo slabe stvari?« Razumela sem tudi izjavo apostola Pavla iz 13. poglavja 1. Pisma Korinčanom: »Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.« (1 Kor 13,13) Že pred tem sem imela dovolj razlogov, da sem verjela v čudeže, vendar je moje potovanje v nebesa in nazaj mojo vero spremenilo v védenje, upanje pa v resničnost. Moja ljubezen je ostala nespremenjena in večna.

Med drugim sem se sklenila vrniti na Zemljo tudi z namenom, da svojo zgodbo predstavim soljudem in jim pomagam poiskati pot nazaj do Boga. Ko sem začela okrevati, so me manjše skupine ljudi v moji soseski prosile, naj jo podelim z njimi, zatem pa so jo poslušalci zaupali tudi svojim prijateljem in družinskim članom. Medtem ko se je širila od ust do ust po številnih kotičkih ZDA, sem neštetokrat slišala, kako globoko je vplivala na življenje ljudi, ki jim je prišla na ušesa. Spoznala sem, da moja zgodba ne pripada meni, ampak Bogu, in da mora v svet. Navdihnila je številne ljudi, spodbudila razpravo in pogosto obnovila odnos ljudi z Bogom. Ljudem je pomagala zmanjšati strah pred smrtjo, tako da lahko z večjo žlico zajemajo polno življenje. Moja zgodba je poglobila vero drugih ljudi in jih navdala z upanjem za prihodnost.

Noblesse oblige: privilegij pomeni tudi odgovornost

Bog nam ne da svetilke zato, da bi jo skrili pod košaro ali posteljo, ampak jo vsakomur izroči zato, da lahko z njo osvetlimo svet. Svetloba vedno razblini praznino teme. Ne nazadnje se mi je zdelo, da bo zgodbo vredno preliti na papir, če bo samo enega bralca približala Bogu.

Zato sem začela pisati o svojih opažanjih in izkušnjah.

Vendar pa nisem mogla vedeti, da je bila pri občutku, da mora zgodba čim prej ugledati luč knjižnega sveta in biti čim prej dokončana, na delu božja roka v mojem življenju, saj se zgodba ni sklenila tam …