Živim prijazno, dokaj umirjeno življenje. Po premnogih letih
hektičnega in umsko ter akcijsko usmerjenega načina bivanja mi končno uspeva vse bolj sproti doživljati veličino stvarstva.
Menim, da imamo vsi priložnost slej ko prej spoznati, da se
bogastvo in lepota nahajata znotraj, da Sreča ne prihaja od zunaj, da so pogorišča preteklih izkušenj izjemno rodovitna za vzklitje notranjih Modrosti in da se ranjeno Srce zaceli
z balzamom lastne Ljubezni, ko se zavestno povezujemo z Ljubeznijo Sile, ki nas je ustvarila.
Za “čez noč” postati celoviti je potreben Čas. Veliko Časa. In iskrena ter jasna Namera,
oplemenitena z Vztrajnostjo, tudi ko je težko.
Kajti…
Kadar smo prazni od znotraj, vse preradi grabimo od zunaj…
V takih dneh ali trenutkih smo lahka tarča in kaj hitro se ujamemo v novodobne pasti…
Takrat zelo učinkovito in predvsem nepremišljeno praznimo denarnice, hladilnike in še kaj 🙂 Potrošniško naravnan kapital dobro pozna naše šibkosti in kar prekipeva od mamljivih ponudb. Posvojili smo sezonske in posezonske razprodaje, tisočere akcije, nočne nakupe…uvozili Black Friday in ga razpotegnili na cel vikend, prihaja nekakšen Cyber Monday, da ne govorim o noriji v pred in medprazničnih dneh…
Nekdo je to čudovito ubesedil: “Kupujemo sr…., ki ga ne potrebujemo…z denarjem, ki ga
nimamo…da bi naredili vtis na ljudi, ki jih ne maramo…”
Bodimo vsaj toliko pošteni do sebe, da to pravočasno opazimo!
Ne vem točno, kam vlak tega človeštva drvi…
Pa saj imamo naenkrat lahko obute samo ene čevlje!.. In pojesti več kot toliko tudi ne gre!…
Vse pogosteje se zgodi, da ne iztirmo od pomanjkanja, ampak od preveč…
tovora, ki ga v resnici sploh ne potrebujemo…

Neskončno osvobajajoče je izstopiti, ko je še čas.
Se družiti z ljudmi, ki ne hitijo. Se napotiti na prijetna mesta in kramljati na valovni dolžini, ki ne utruja. Se povezovati na način, ki greje in boža in mehča našo Dušo, lačno vedrine, pristnosti, prisotnosti in sprejemanja.
Všeč so mi duhovite ideje, kot je naprimer tale:
Kaj…ko bi te dni kar drug drugega zavili v novoletni ovojni papir, zavezali bleščečo pentljo na pipe, skozi katere nam samoumevno priteče voda, okrasili stikala, s katerimi čisto rutinsko
prižigamo luči, v darilni škatli postregli zajtrk, božičkov škorenj pa bi v sebi skrival kjuč našega varno parkiranega avta…
Naj se v nas pretaka Hvaležnost za vse, kar že imamo.
Kajti…
Ko smo izpolnjeni od znotraj, samodejno dajemo navzven.
Svet pa nam vselej odslikuje le tisto, kar nosimo v sebi.
Krog Sreče je tako izpolnjen na način, ki ga izbiramo sami.

Še posebej v decembru vam želim Srčne povezanosti z vsem, kar imate radi!

Meta Palčič