Pisarije

Je čas za oddahniti se…

Od datumov in ure…
Od vse tehnične torture…
Od načrtovanj in od vsehsort skrbi…
Od napornih predvidevanj in neizpolnjenih želja…
Od vsiljene majhnosti…
Od zgodb, ki so prazne…
Od vseh strahov in vsakega nemira…
Od podatkov, ki so nepomembni…
Od početja, ki je nepotrebno…
Od preveč in premalo… in od vsega, kar je ostalo…
Od visokih letanj in nizkih padcev…
Od pričakovanj, razpredanj in pametovanj… In od govorjenja “tjavendan”…

Menda postajajo vse bolj vsakodnevna téma… In se sprašujem…

Koliko stane Prijaznost? Preprost “dober dan” mimoidočim, nasmeh neznancu, v zgornje nadstropje prinešena drva starejši sosedi, očiščeno parkirišče, spuščanje avtov v koloni, prepuščanje vrste v trgovini, ko se nekomu res mudi…, topla beseda človeku v stiski, objem podpore, poslušanje brez pametovanja….
Koliko stane Potrpežljivost? Do sebe in drugih…

Nismo sami na tem svetu. Razmere nas naravnost prosijo, da to spoznamo. Da se zavemo. Da se vsak dan vsaj za trenutek ustavimo, “stopimo na lestev” in preverimo, ali še vedno želimo potovati v zastavljeno smer in na izbran način…

“V sebi čutim, da je vse bolj pomembno, da se vsak v sebi zavedamo, da je vsa potrebna Modrost in vsa potrebna Moč… vselej V NAS. Da pravi odgovori sproti klijejo V NAS. Da v resnici ni nič prav in nič narobe, če smo le zavestno prisotni in v svoje odločitve aktivno vključimo notranji Glas, ki vselej VÉ…”

Življenje sâmo ne potrebuje besed. In Življenje se živi ZDAJ, ne POTEM. In za živeti sproti je potrebno kar najmanj navlake.
In… Vsakokrat šteje resnično delovanje, ne zgolj modrovanje…

Potujemo.
Skozi življenje.
Po njega hribih in dolinah. Od sončnih vzhodov do zahodov. V soncu, snegu in nevihtah… se vrtimo skupaj s planetom sredi planetov, v vesolju sredi vesolj…
Potujemo…