Zadnje čase se navdušujem nad idejo, imenovano »MISO«. Načeloma ne sledim trendom, opažam pa, da je azijska kuhinja v našem okolju vedno bolj popularna. Zame to pomeni le, da so določene sestavine zdaj bolj dostopne kot recimo dvajset let nazaj, ko je naša Meta že govorila o makrobiotiki. Izrazi »jin in jang v prehrani« so bili znanstvena fantastika, Miso pasta pa dobljiva na drugem koncu sveta…
Brezglutenska in vsestranska žitarica se šopiri z bogato vsebnostjo proteinov, vlaknin in antioksidantov, zato ni čudno, da se strmo vzpenja po lestvici popularnosti.
Sojina omaka je ena najstarejših začimbnih omak, ki je iz vzhodnoazijskih dežel k nam prišla že v 17. stoletju. Domnevno kitajska mojstrovina se je v podobnih različicah kmalu znašla na japonskih, indonezijskih in drugih azijskih krožnikih. Tradicionalno narejena s fermentacijo soje in pšenice se dandanes izdeluje na dva načina…
Kaj je zdej ta prah…
KAJENSKI POPER ali ČILI?
Za začetek podvomimo v prevod besede »pepper«. Ja, res se sliši kot poper, pa vendar vemo, da je »pepper« tudi paprika. Oziroma angleško to je paprika. In le-teh je na svetu več vrst in nešteto sort. Ko se soočimo z dejstvom, da »pepper« predstavlja poper in obenem papriko, se vprašamo kako je lahko prevod tako zgrešen. A stvar še zdaleč ni enostavna…
LEČA je enostavna stročnica, ki se pojavlja v številnih oblikah, barvah in pod različnimi imeni.
Beri dalje ~ če te zanima ta barvna paleta hranljivosti, katero izbrati in kaj sploh pomeni ta “DAL” 🙂
Drevo po imenu kakavovec (Theobroma cacao) se svoje vrednosti morda zaveda že od samega začetka. Velja za živo legendo, ki jo ljudje poznamo dobrih 5000 let. Njegovi plodovi so nastopali kot glavne zvezde obredov, primerjali so jih z zlatom in uporabljali za trgovanje, kulinarični svet pa še dandanes ne more živeti brez njegovega obstoja.
Človeška domišljija je predelavo kakavovih zrn pripeljala do vseh mogočih oblik, med njimi je vsekakor najbolj zaslovela čokolada. Že tej gospodični pripada krona…
