Razmišljam…
Kakšen vzgib je v ozadju raznih pritoževanj, nasprotovanj,
prepričevanj, opredeljevanj, primerjanj in označevanj?
Namreč…
Če bi bili vsi ljudje na svetu enaki…če bi imeli enake nazore, prepričanja, veselja…če bi nas združevali enaki hobiji in politična usmeritev…če bi vsi govorili en jezik in bi vsi peli enake
pesmi in brali enake knjige…če bi nam bila všeč enaka oblačila, enaka bivališča in enaki avtomobili…če bi bili vsi ene barve kože, enakih las in enakih postav in bi rojevali enake otroke…
Potem…
Potem bi bil to en veeeeelik dolgčas 🙂

In zato…
Zato tako neznansko obožujem raznolikost.
Zato me neizmerno privlači raziskovanje razsežnosti našega Duha.
Zato izjemno rada opazujem in se vse manj nagibam k pametnim zaključkom.:)

Mar nismo vsak posebej in vsi skupaj pravzaprav združba umetnikov?
Umetnikov Življenja.
Spopadanja z njim in/ali uživanja v njem.
Vsak od nas živi zgodbo.
Vsak od nas ima bremena in ima radosti.
Tako ženske kot moški. Tako otroci kot odrasli. Tako revni kot bogati. Tako samski kot tisti,
ki to niso. Tako prezaposleni kot brezposelni. Tako zdravi kot bolni…
Na nek način v ničemer nikoli nismo čisto sami.
Vsi okušamo raznovrstnost, vsi kdaj iščemo izhode iz stisk in spet drugič želimo podaljšati
obdobja, ko nam uspeva ohranjati jeziček tehtnice na željeni sredini.

Zdi se, da moramo dandanes -zaradi preobilice vsega- dosti bolj zavestno obvladovati
krmarjenje lastnega čolna. Zdi se, da moramo tej veščini namenjati precej več pozornosti kot nekoč.
Zato globoko cenim našo sposobnost bivanja v tem sodobnem oceanu.

Za živeti Ravnovesje -k sreči ali pa na žalost- ne obstaja en sam recept.
In namigov, nasvetov in instant rešitev resda kar mrgoli…
A meni so zgled ljudje, ki so navdih za svoj edinstven recept vztrajno iskali v sebi.
Zaradi takih vem, da je mogoče živeti Ljubeznivo, Zdravo in Zadovoljno življenje.

Vse bolj mi je jasno, kako zelo pomembno je odkriti svoj vodnjak Miru in Modrosti.
Se iz njega napajati sleherni dan.
Se veseliti novih spoznanj in Zaupati, da ta Izvor nikoli ne presahne.

Ko se vsako jutro nanovo prebudimo v ta svet, tako zmoremo radostno
in brezpogojno sprejemati, spoštovati ter ceniti sebe in druge.

Meta Palčič