Besede imajo lahko veliko Moč. Lastne ali privzgojene, starinske ali novodobne, globoko iskrene ali čisto površne, premišljene ali plehke… Ko govorimo naglas ali sami sebi, besede odražajo naša mnenja, prepričanja, verovanja, odslikujejo naš način razmišljanja, z njimi izražamo čustva, orišemo naša razpoloženja… Vse skupaj pa v nas ustvari vibracijo, s katero postanemo kot magnet, na katerega se prime vse povedano. In se seveda odslika v našem življenju.

Če nam kadarkoli… karkoli… okoli nas ali znotraj nas… ni všeč, lahko zgrabimo čudovito priložnost in si pobliže in s polno zavestjo oglejmo, kakšno zgodbo pravzaprav govorimo. Resno mislim!

Kakšne so naše najpogostejše izjave in kako se (ker se!!!) odražajo v naši resničnosti? Odnosi, dogodki, denar, politika, otroci, sosedje, šefi, zdravje, zmožnosti in nezmožnosti… Vse, prav vsak del naše zgodbe se slej ko prej odzrcali » na zunaj«.

In…nam je naša trenutna resničnost všeč? Se počutimo v redu? Smo zadovoljni? Smo Radostni? Smo Živi? Smo Srečni?

Ker v nasprotnem primeru preprosto premišljeno in dosledno začnimo govoriti Novo zgodbo. V kateri je dovolj prostora za naše Srčne želje. V kateri omejujoča prepričanja o čemerkoli z jasnim namenom sprostimo do te mere, da se izboljša naše počutje. Če nas na primer nekdo ali neka situacija užali, razjezi ali razžalosti, se nemudoma potrudimo poiskati svetle točke tistega dogodka ali osebe, se nanje osredotočimo z vsem Srcem in opazujmo, kako resnično hitro se lahko spremeni izraz na našem obrazu.

Ker…vsaka stvar sta v bistvu dve stvari… Kaj poudarjamo in čemu lepimo nalepke pomembnosti, je hvalabogu izključno v naši domeni. In naše izkušnje so samo naša lastna odgovornost.

In tako kot v temni sobi poiščemo stikalo za Luč, lahko svoj Izvor znotraj sebe vedno povprašamo o svetlih plateh senčnih predelov.

Če si res Iskreno želimo, če si res čisto od znotraj obljubimo, da je od vsega, ampak čisto od vsega in čisto za vselej NAJPOMEMBNEJŠE NAŠE POČUTJE, potem smo se končno odločili za Pot Radosti. In Vesolje nas bo nedvomno podprlo.

Za začetek pa le pretresimo svoje zgodbe!

Odvzemajmo, dodajajmo, ustvarjajmo, obarvajmo, vključimo domišljijo in svoje davno pozabljene podobe raja ter znova nasanjajmo in oživimo vse tisto, kar smo morda v dolgih obdobjih občutka nemoči in predaje opustili.

Začnimo z drobnimi koraki, otresimo prah otopelosti in vztrajajmo.

Za Novo Zgodbo nam je vedno dana Moč!

Meta Palčič