Najbrž ste že slišali za “delo na sebi”. Izraz se mi je od nekdaj bolj ko ne upiral in prepričana sem, da ga moja babica vseh svojih
delovnih in ustvarjalnih 93 let NI poznala. A znala je Živeti.
In vsem svojim dolgoletnim notranje-raziskovalnim potem ostajam zvesta prepričanju, da so najboljše reči in najučinkovitejši pristopi najbolj preprosti.
V tem svojem zavedanju ne želim zamuditi niti enega dneva več!
Živeti naravnost IZ svoje prepoznane Biti največkrat sicer pomeni nepredvidljivo razpletanje, številne vzpone in padce, a je obenem edino resnično polno, neutrudno živo, neizmerno pestro in vsekakor nepozabno.
Programirano in brezSrčno potrošiti razpon od jutra do večera je večja potrata, kot si sploh lahko zamislimo! In potem smo začudeni, da nimamo elana za naprej…
Raziskovati svojo preteklost in secirati vse zmote je tako, kot bi ves čas pogrevali juho, ki se je že davno skisala…Hranljive vrednosti v tem početju nikakor ne vidim. Ker…ko prisotni v Zdaj in usmerjeni naprej -delujemo skladno z notranjimi vrednotami – se čista hranila pojavljajo v naravnem ritmu in mnogoterih oblikah ter nam samodejno prinašajo Radost, Voljo, Moč, Mir, Védenje in Izpolnitev.
Z biti usmerjeni navzven ni nič narobe, kadar v polnosti vključimo svojo Bit. Kadar delujemo zvesti sebi v najvišje dobro vseh. Kadar ustvarjamo prostor, v katerem je dobrodošlo in toplo sprejeto vse, kar nam Življenje ponuja. Radosti, izzive, delovanje, umirjanje…celoten spekter občutkov, njih sprotno prepoznavanje in upoštevanje ter vsakokratno odločanje ZA Resnico, ki jo nosimo v Sebi.

Že v enem samem takem dnevu se lahko ustavi čas, se prostor zdi brezmejen in navdih stalno prisoten. Samo nehati se moramo ukvarjati s sabo kot s problemom in dovoliti Izvoru, da v nas prebudi popolno sprejetje vsega, kar je prav tâko kot je. Brez dram in predvidevanj, brez sodb in brez umsko pogojenih pričakovanj. Samo z globokim Vdihom.
Kajti vsakokratni tukaj in zdaj nam ponuja vse, kar bomo kdajkoli imeli!

In ko se nezapleteni in brez vsakršnih oznak gibljemo skozi takoimenovani Čas, je naša prisotnost kot najbolj čisti studenec, ki osvežuje mimoidoče popotnike. Samo zato, ker jih lahko.
Si mar ne bi tega želeli vsi?

Objem v pozno poletje,

Meta Palčič