Je čas za oddahniti se…

Od datumov in ure…
Od vse tehnične torture…
Od načrtovanj in od vsehsort skrbi…
Od napornih predvidevanj in neizpolnjenih želja…
Od vsiljene majhnosti…
Od zgodb, ki so prazne…
Od vseh strahov in vsakega nemira…
Od podatkov, ki so nepomembni…
Od početja, ki je nepotrebno…
Od preveč in premalo… in od vsega, kar je ostalo…
Od visokih letanj in nizkih padcev…
Od pričakovanj, razpredanj in pametovanj… In od govorjenja “tjavendan”…

DOPUST

Je čas za dopustiti…

Da Mir prežame naše Biti…
Da se naučeno “uleže”…
Da se glava čisto sprazni…
Da se izkušeno ponotranji…
Da nas vsak dan nekaj prijetno preseneti…
Da se obdamo z ljubečimi in duhovitimi ljudmi…
Da nas zajame val Navdiha…
Da se nekatere meje podrejo in nekatere ustvarijo…
Da posejano zraste…
Da postorjeno pusti sledi…
Da Tišina tisoče besed nadomesti…
Da iz Globin se zaiskri Jasnina…
Da Milina nam prišepne, v čem je naša Veličina…
Da Duša z Radostjo se prepoji… In da telo novo Lahkotnost pridobi…

POLETJE

Je čas, ki hrani in greje…

Naša Srca…
Naše Ideje…
Naše Sanje…
In našo Vero vanje…

Poletje, dopust in oddih…
Razkošje brez primere… Nepozabno potovanje…

Vanj so vtkane vrline, ki so nam enkrat znane bolj od blizu in drugič bolj od daleč…
A ko nam zares postane mar zanje… se jim brez vseh izgovorov posvetimo tako globoko, tako dolgo in s tako močjo, da je vse ostalo le še zasenčena obroba….
Čisto potiho se zavemo, da so že od nekdaj bistven del našega obstoja.

Želim vam Tišino, ki razkrije vse stvari.
In ki znotraj nas ustvarja neporušljivo Harmonijo za vse prihodnje dni.

Z Ljubeznijo,

Meta Palčič