Drugo izmed najbolj pogostih vprašanj o zaščitnih kremah

Za začetek obnovimo osnovo. Vitamin D3, ki je blazno koristen za naše zdravje, se v hrani skriva bolj poredko. Najdemo ga le v kakšnih mastnih ribah, gobah, jajčnem rumenjaku in rastlinah, ki jih ne uživamo na dnevni ravni. In tudi če bi jih, je povprečna enota na porcijo 150iu, medtem ko se dnevne potrebe gibljejo med 1000iu za otroke in 2000-4000iu za odrasle. Za to razliko pa poskrbi sonce.

Vitamin D se v telesu proizvaja s pomočjo UV svetlobe, natančneje z izpostavljenostjo kože ultravijoličnemu B (UVB) sevanju na sončni svetlobi. Večina tega UVB sevanja se absorbira v povrhnjici, kjer se sinteza vitamin D3 tudi prične. Seveda nam je danes že povsem jasno, da daljša izpostavljenost UV sevanju ni najbolj varna. Zato smo se kot ljudje zavzeli in se temu primerno tudi zaščitili. S sončnimi kremami.

Kreme za zaščito pred soncem so pravzaprav namenjene za zaščito pred škodljivimi učinki UV sevanja. Delujejo na način, da absorbirajo in delno odbijajo UVB sevanje. In tako se poraja vprašanje, kako potem sploh pridemo do vitamina D?

Mnenj v zvezi s tem vprašanjem je skoraj toliko kot znanstvenikov različnih strok. Med iskanjem smiselnega odgovora lahko naletimo na blog »cosmedoc.si«, kjer ravno to tematiko logično in z enostavnim izračunom avtorica zelo lepo obrazloži. Rezultat izračuna pa je sledeč: »Za ustrezno zaščito celotnega telesa bi morali porabiti 1/3 celotne 100 ml tube sončne kreme z zaščitnim faktorjem SPF 30. Pri tem moramo upoštevati, da je sončno kremo potrebno ponovno nanesti vsaki 2 uri.«

Torej, s tem izračunom lahko mirno rečemo, da sinteza vitamina D3 zaradi naravnih sončnih krem ni ogrožena. Kar pa še ne pomeni, da ga imamo kot posameznik v telesu zadosten nivo.

Za porast uporabe vitamina D3 je bolj zahvalno dejstvo, da vedno več časa preživljamo v zaprtih prostorih (in karantenah 🙂 ). V tem primeru je res smiselno, da se odločimo za kvalitetne in naravne izdelke.