Aronia melanocarpa izvira iz Severne Amerike. Gojili so jo že stari Indijanci ter poznali njeno zdravilno in prehransko moč. Kot sadna rastlina je poznana pod imenom sibirska borovnica, saj je najbolj razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze. Odporna je proti škodljivcem in nizkim temperaturam, nevtralizira celo ultravijolično sevanje. Grmi aronije začnejo odganjati zgodaj spomladi. V mesecu maju bujno zacvetijo v belih cvetovih, ki se združujejo v socvetja. Jagode dozorijo vse naenkrat v avgustu. Najprej so rdeče, potem postanejo črne in se ne osipajo. So zelo aromatične, grenko – kiselkastega okusa, in jih težko uživamo sveže.

Veliko zdravilno moč ter upočasnitev staranja pripisujejo zrelim, skoraj črnim plodovom, predvsem zaradi velike vsebnosti barvil antocianinov, biofenolov, taninov, flavonoidov, vitaminov P, C, B, A, mineralov. Aronija vsebuje 8 – 10 x večje koncentracije vitamina C kot ga najdemo v južnem sadju. Aronijo kot superživilo uživajo pri težavah z ožiljem, uravnovešanju krvnega pritiska, odpravljanju želodčnih težav, preprečevanju nastanka arterioskleroze, za blaženje migrene, za zaščito črevesja, pri slabokrvnosti, za povečanje imunske sposobnost organizma, kot pomoč pri izboljšanju vida, spomina in povečanje elastičnost kože, pospeševanju celjenja ran, odstranjevanju strupenih snovi iz telesa, zmanjševanju vnetja.

Uživanje matičnega soka aronije je priporočljivo dnevno, največ 1dcl na dan.