“ V trenutku, ko izgovoriš moje ime, izginem. Kdo sem?”

Ljudje smo bitja, v veliki večini zmožna sporazumevanja z besedami. Izrazoslovje se uporablja v neštetih odtenkih in kombinacijah, z okraski ali brez, v svojem naboru pa sega od skromno osnovnega do razkošno prekipevajočega.
Enako sporočilo je mogoče podati na stotero različnih načinov.
Barvitost izražanja se lahko poveča s kupom prebranih knjig, šolske klopi so od nas marsikdaj zahtevale učenje “na pamet”… Na srečo nam ni potrebno ostati zataknjeni tam…
Kadar v pogovor ne vtkemo svoje polne prisotnosti, lahko kar tjavendan kot ovce blebetamo tisto, kar smo “pobrali” od drugih…
Tiste najbolj čudovito spisane ali izgovorjene stvaritve pa privrejo na plano iz navdiha v danem trenutku. Tudi edinstvenost in neponovljivost izvirata od tu.

Veščina uporabe besed ne izvira toliko iz količine kot iz vsebine.
Z njimi lahko zanetimo vojne ali privedemo k spravi.
Njih zloraba povzroča poškodbe, izražene s spoštljivo Modrostjo negujejo vsakršne rane…
Uporabljene površinsko kaj hitro izzvenijo, prežete z občutkom se vsedajo v Srca.

Žal je dostikrat tako, da nas besede od Bistva le odmikajo.
Bolj nas zbližuje njih odsotnost.
Gotovo smo sposobni zaznati razliko med polno praznih besed in med živostjo Tišine.

Nekateri spleti okoliščin od nas zahtevajo, da skomuniciramo tudi kaj neprijetnega.
Takrat nas z Iskrenostjo izraženo lastno mnenje vselej osvobaja.

Dobrodošlo se je zavedati, s kako malo besedami lahko povemo veliko.
Neprecenljvo je znati utihniti in Prisluhniti.

In neopisljivo je stanje, ko samo SMO Resnica, ki se sama od sebe odraža skozi nas.

Meta Palčič

P.s.:
Odgovor na uvodno vprašanje nam sporočite v trgovino “META”.
Deset izžrebancev bomo nagradili s knjigo Metine pisarije.
Namig: S pozornim branjem ga najdete v zgornjih vrsticah 🙂