Življenje je polno priložnosti.
Vsaka od njih nas vabi k odkrivanju naše prave Biti.
Izbor postaja vse težji tudi zaradi množičnosti in vabljivosti vsega, kar nam ponuja sodobni svet.
Pa tudi potrebe se pojavljajo iz različnih vzgibov.
Če delujemo kot človeški avtomat, neutrudno in nezavedno posegamo po zunanjih dobrinah. Enkrat bi radi osrečili druge, v nekaterih obdobjih iščemo hrano zase… enkrat želimo poživitev, drugič pomiritev… želimo si priznanja, odobravanja, privabljajo nas razne novitete ali pa pademo na akcijske štose… želimo nahraniti svoj čut za lepoto in skladje… radi bi se zaščitili pred strahom in želimo si pomagati v obdobjih težav…
V vse te namene odštejemo različne vsote denarcev, ki smo jih kajpak morali prislužiti in ki jih bomo tako morali kajpak služiti tudi v prihodnje…
Potrošništvo je preračunan začaran krog, ki se zdi trdno sklenjen.
“Tako pač je,” pravi tisti, ki je nezavedno postal žrtev sistema. Le-ta nenasitno posrka vase vsakogar, ki je pozabil svojo pravo Naravo.

Ne mislim, da bi v tem stoletju in v tem okolju morali naokrog hoditi bosi in goli…
A tisto nekaj malega, kar resnično potrebujemo, nas ne bo nikoli obremenilo, kaj šele ohromilo.
Namreč: človek naj ne bi nikoli verjel, da ga bo za vedno nahranilo ali rešilo iz tegob nekaj, za kar bo pošteno plačal… Zadovoljstva, vzbujena “od zunaj”, so VSELEJ kratkotrajna. In potem slej ko prej hočemo VEČ in še BOLJŠE…

A prebujanje se dogaja… Vrača se spomin…
Vse več ljudi Zavestno izstopa iz te podganje dirke.
Kajti tudi to je povsem možno 🙂

Resnični Izstop se vselej zgodi od znotraj, na zunaj ga sprva opazijo le redki.
Potrebna je Iskrena Namera in nekaj vsakdanjih minut časa.
Saj vemo, da so najbolj učinkovite stvari vedno najbolj preproste.
Zares.
Notranji Mir, ki izhaja iz globokega vdiha, je vreden vsakega trenutka Predanosti.
Skoraj gotovo se nas dotakne tista prava Ponižnost in nas poboža veličastna Milina.
Spontanost, ki se ob tem razvija, nas samodejno hrani z občutkom Svobode.
Brezčasno odkrivanje naših možnosti in zmožnosti ter spoznavanje naše Biti nas vsakokrat neomejeno bogati.

Tudi goli in bosi in zaprtih oči smo mnogo več, kot mislimo, da smo.
In verjamem, da smo v Sebi tudi mnogo boljši, kot v večini sami o sebi mislimo, da smo.

Že vsak posameznik je Svetloba.
Zamislimo si vsaj za hip Človeštvo, ko združeno v tem Zavedanju postane LUČ…

Meta Palčič