Najlepše stvari so tiste, ki jih ne pričakujemo.

Ki so… kot bi se odnekod priklicale v obstoj.
Ni jih na nobenih vidnih seznamih želja in okrog njih se ne zganja noben rompompom.
Ko nas presenetijo, na nek čaroben način Oživimo.
Morda rečemo: “Uaaaauuuuu!”, morda nam le znotraj zapoje Srce…
Ob njih pozabimo na čas.

Tihe so in nežne… mile so in spogledljive… tople so in pomenljive…
Sijejo Iskrenost.
Nudijo pristan.
So povsem naravne.
Zgodijo se mimogrede ali pa kar naenkrat.
Morda so največ vredne prav zato, ker se zdi, da jih je malo…
Ali pa so dragocene, ker smo si dopustili opustiti samoumevnost…

Naj bo to v decembru ali v septembru ali v maju… kadarkoli…
Da le so… in da jih le zaznamo…
Da naše oči zažarijo in da se naša Srca odpro za pretok čiste Radosti.

Ko ničesar ne pričakujemo, je vse Darilo.

Naj bo ta mesec poln tovrstnih obdarovanj 🙂

Meta Palčič