Zadnje čase se navdušujem nad idejo, imenovano »MISO«. Načeloma ne sledim trendom, opažam pa, da je azijska kuhinja v našem okolju vedno bolj popularna. Zame to pomeni le, da so določene sestavine zdaj bolj dostopne kot recimo dvajset let nazaj, ko je naša Meta že govorila o makrobiotiki. Izrazi »jin in jang v prehrani« so bili znanstvena fantastika, Miso pasta pa dobljiva na drugem koncu sveta.

Makrobiotika opisuje t.i. energijo žive in nežive narave ~ jin in jang kot dve nasprotujoči, a dopolnilni si sili, prisotni prav povsod, kjer »jin« predstavlja zemljo in »jang« kozmos. Njuno ravnovesje v telesu prinaša zdravje, tega pa lahko vzpostavimo tudi s hrano. Prav tu, v današnjem času v veliki meri najdemo jin energijo, zato je toliko bolj pomembno vpletanje jang hrane. Mnoge knjige opredeljujejo posamezne sestavine, bolj na splošno pa med »jin hrano« uvrščamo hitro pridelano, osiromašeno, dokaj sladko in na kratko – nezdravo hrano. Torej po logiki že z bolj zdravim načinom prehranjevanja vzpostavljamo ravnovesje. Ker to ni neka huda skrivnost, lahko bolj podrobno pobrskamo in med »jang-om« najdemo bolj slane, z beljakovinami bogate in toplejše jedi. Vendar prav tako, na tem polu, obstaja možnost nezmernosti in posledično kontra-efekta. Zatorej bi bila tista srednja meja kar najboljša izbira.

Kaj zdaj?

Makrobiotika zagovarja uživanje lokalnih surovin in v čim večji meri poskusimo temu slediti. Ekološko pridelano sadje in zelenjava, polnovredne žitarice, stročnice in semena vse skupaj nadgradijo, bolj zdravi nadomestki osnovnih surovin pa dodajo piko na i. Med njimi namesto sladkorja najdemo naravna sladila kot so javorjev, agavin, rižev, datljev sirup,…; namesto soli uporabimo sojino omako, morske alge, kvasne kosmiče,…; kislost prinesejo limone, limete, limonska trava,..; kombinacijo vseh treh okusov najdemo v umeboshi slivah (ki med drugim blazno podpirajo jang energijo); jušno osnovo pa zamenjamo na primer z miso pasto.

Prilično dolg opis mi razloži, zakaj me Miso tako privlači. Poleg tega, da pogreje in nahrani, hkrati vzpostavlja ravnovesje in poskrbi za takojšnje dobro počutje.

Gre za…

Tradicionalno fermentirano začimbno pasto, pripravljeno iz fermentiranega riža in/ali ječmena, soje, morske soli in nepogrešljivega t.i. koji starterja – kulture Asperigillus oryzae, ki razbije strukturo zrn na aminokisline, maščobne kisline in preproste sladkorje. Tako v nekaj tednih (ali celo letih) nastane miso pasta z značilnim umami okusom in bogato hranilno vrednostjo.

Intenzivnost okusa in barve je odvisna od časa fermentacije ter izbire koji starterja, vsem skupna pa je odlična vsebnost vitaminov, mineralov, beljakovin, encimov in koristnih bakterij, ki krepijo črevesno floro in imunski sistem, skrbijo za dobro presnovo in prebavo ter pozitivno delujejo na splošno dobro počutje.

In končno… MISO JUHA

Priprava miso juhe je lahko zelo enostavna ali pa komplicirana, tradicionalna ali prilagojena, japonska ali evropska 😊 ,… tako kot naše babice lahko komentirajo novodobno pripravo jote, se morda šef japonske kuhinje prime za glavo, če naleti na kakšno tako različico… Če že, upam, da se ob branju zabava 😊

Sledeča verzija je miks preprostosti, čim bolj dostopnimi sestavinami in odličnega okusa.

Recept >>>