Januar. Zima.
Narava globoko počiva. Letni čas nam poklanja priložnost, da počijemo tudi sami.

Tokrat z vami delim enega od odtenkov moje vsakodnevne rutine…
Vas pa vabim, da se mi pridružite ob počasnem branju naslednjih vrstic…

Udobno sedem in zaprem oči.
Globoko zajamem sapo… Zaznam kakšno napetost v telesu tu, kakšno tam… in jo ob izdihu z vso mehkobo sprostim …
Ponovno globoko vdihnem…

Uporabim Namero Dopuščanja…
Vsemu, kar se pojavi, dovolim, da je prav tako, kot je… ne iščem napak v ničemer… nimam potrebe po spreminjanju… ne sodim…
Dopuščam, da je vse prav… vsaka podrobnost…
Dovolim vsemu, da je, tako kot je…

To je sprostitev…
Tako je, ko počivam kot ZAVEST…

Dovolim telesu, da se kot instrument začne uglaševati z vibracijo, ki jo ponuja Izvor…
Da ujame Harmonijo…
In dovolim globljim plastem sebe, da se dvignejo na površje…
V tej Tišini… v popolnem sprejemanju… dopuščam valovom ugodja… in valovom neugodja… da se vrstijo v svojem ritmu…
Moje srce in moj um brez vsakega ocenjevanja izrazita dobrodošlico vsemu, kar prihaja…
V tem je svoboda… da lahko vse misli… in vse občutke… vrnem nazaj Življenju… vrnem nazaj v njih Izvor… vrnem tja, odkoderkoli prihajajo…

Moja glavna Namera je, da najdem neprecenljiv Mir v sebi…
Mir… ki se ohranja… povsem neodvisno od okoliščin…
Če se pojavi karkoli, kar me vznemiri… to preprosto zaznam… se srečam s tem brez obsojanja… in znova nežno dopustim, da gre mimo…
Ne poosebljam se z ničemer… v nič se ne zapletam…
Sem kot Tiha Priča…
Sproščam se še globlje v ta Prostor…

Zaupam Dihu, ki me vodi…
V Brezmejnost…ki resda ni vidna… a je tako očitno tu…
V Prostor… ki je… JAZ SEM.

TO je Učitelj vseh Učiteljev.
To je Brezmejni Kreator, upodobljen v vseh manifestacijah obstoja…

In potem…
Uživam ta Mir in to Tišino…

…naslednje dobre pol ure ali več…

Meta Palčič