Razmišljala sem…
Kako neizmerno pisana Druščina ljudi diha s tem planetom…
Kakšen čaroben splet značajev, spolov, ver, okusov, obrazov, modnih
dodatkov, dejavnosti, nedejavnosti, zanimanj, nagnenj in prepričanj se
manifestira na tako majhnem delčku Vesolja.
In kako neskončno obožujem to raznolikost in kako presneto kratek se
na trenutke zdi čas, ki nam je namenjen za tokratni postanek…
In kako topla je snegu navkljub misel, da v iskanjih in na potovanjih
nikoli nismo sami in kako res dober občutek je vsakodnevno cenjenje te
mešanice.
In kako se vrstijo, množijo in ponujajo ideje, kako živeti bolje,
lepše, bolj zdravo, bolj polno…

Kaj in komu ali čemu verjamemo na tej poti, pa VEDNO izbiramo sami.

In če se pozabavamo ob aforizmu Žarka Petana, ki pravi, da človek z
leti ne postane pametnejši, pač pa samo starejši :-),
potem je čas, da začnemo uživati v raziskovanju, prepoznavanju,
preizkušanju, presejanju, precejanju, preoblikovanju in umeščanju
svojih prepričanj skozi prizmo naših lastnih vrednot in jih zavestno
ter igrivo gnetemo v takšne kalupe, katerih vlitki nam bodo prinašali
Radost in dober okus in dobro počutje.
Za nekoga smo morda modreci, za drugega malošolčki…Na nekem področju
morda blestimo, na drugem se učimo abecede…
Vsi smo skupek vsega, a od vseh ocenjevanj je najpomembnejši naš lasten pogled.
Ker v našem življenju se lahko uresniči samo tisto, kar verjamemo
sami, čisto in samo naše misli, ideje, prepričanja in nazori imajo to
Moč.
Te “resnice” so si lahko podobne, lahko so skupne tudi drugim, a
pomembno je, da jih kritično presodimo, preden se jih odločimo
ponotranjiti in živeti po njih.
In ni tako pomembno, od kod izvirajo, kot to, v kolikšni meri smo jih
vzeli za svoje in koliko so prisotne v našem vsakokratnem trenutku.
In tudi ni pomembno, koliko stoletij že veljajo…če nam prinašajo
dobrobit, jih ohranjajmo, če nas delajo nezadovoljne, pa jih preprosto
predrugačimo.
Osvobodilo in osrečilo nas bo poenostavljanje namesto zapletanja,
dosledno upoštevanje Notranjega občutka pa nas bo ob tem še Osrčilo.

Meta Palčič