Ajurveda je veda o življenju oziroma zakladnica znanja o zdravem življenju in zdravljenju bolezni
Ajur=življenje, veda=znanost

Ajurveda nam ponuja razlage, zakaj smo vsi enkratni, zakaj vsak od nas deluje malo drugače. Zakaj nekomu prija topel zajtrk, drugemu ne, zakaj potrebujemo različno dolžino spanca, različno intenzivne vadbe, barve neodvisno od mode, zakaj ista stvar deluje na vsakega drugače…

Vse v svetu je narejeno iz kombinacij petih elementov: eter (prostor), zrak, ogenj, voda in zemlja. Teh pet elementov se združuje v tri vitalne (osnovne) energije – doše. To so Vata, Pita in Kapha.

Ajurveda nas uči, da je ravnovesje osnovno načelo zdravja.

Elementa, ki tvorita Vata došo sta zrak in eter. Zaradi zraka je vata gibljiva, hladna in suha, zaradi etra pa subtilna in lahka. Vata predstavlja silo vseh vrst gibanja (med drugim krvni obtok) in čutila. Središče vate je predvsem debelo črevo. Med funkcije vate sodijo: dihanje, krvni obtok, živčni impulzi in izločanje ostankov prebave, vse čutne zaznave telesa, netenje prebavnega ognja, spodbujanje spomina, motivacije in razumevanja.
(»vata človek« ima suho kožo, lase, ustnice, je nagnjen k zaprtju, ima vitko in nežno postavo, telesne funkcije energične, nestabilne in neredne – ima rahel spanec, veliko sanja, ima hladno kožo, zelo hitro in veliko govori, ima izostren sluh, razpršene misli, je ustvarjalen, bister, zlahka dojema in se uči, a tudi hitro pozabi, slabo prenaša mraz, ga je pogosto strah…)

Elementa, ki tvorita Pita došo sta ogenj in voda. Zaradi ognja je pita vroča, ostra in lahka, zaradi vode pa vlažna in oljnata. V telesu je pita odgovorna za vse preobrazbe (na primer za prebavo), poleg tega skrbi za notranjo toploto. Središče pite sta želodec in tanko črevo. Med funkcije pite sodijo prebava hrane in spodbujanje prebavnega ognja, tvorba krvi in obarvanje polti, spodbujanje inteligence in samozavesti, omogočanje vida.
(»pita človek« ima dober prebavni ogenj, vitko do srednjo telesno zgradbo, gibčne sklepe, mehko in mastno kožo ter lase, trdno spi, se močno poti, ima velik apetit, je redko zaprt, je tekmovalen, težko prenaša vročino, je vizuelno orientiran, razmišlja natančno in logično, ima dober spomin, je energičen, hitro jezen (npr. že če izpusti obrok))

Elementa, ki tvorita Kapha došo sta zemlja in voda. Zaradi zemlje je kapha težka in stabilna, zaradi vode pa vlažna in hladna. Kapha ima načelo podmazovanja in graditve – daje telesu zgradbo, moč, skrbi za odpornost, pa tudi za okrevanje. Središče kaphe sta želodec in prsni koš. Med funkcije kaphe sodijo sočnost hrane v želodcu, moč in hlajenje srčne mišice in čutil, stabilizacija in podmazanost sklepov, okušanje.
(«kapha človek« ima močno, zdravo in dobro razvito telo, nagnjen k debelosti, težko shujša, ima mehko, gladko in sijočo kožo, goste in debele lase, odličen spanec, poti se zmerno, ima počasne telesne funkcije, enakomeren apetit in žejo – lahko preskoči obrok, vendar je nagnjen k temu, da je, ko je vznemirjen, ima veliko energije, je zelo vzdržljiv, je uravnovešen in vztrajen ter razsoden, ima dober spomin na dolgi rok, za pomnenje potrebuje več časa, ni naklonjen spremembam.)

Kaj vse vpliva na ravnovesje v došah?

Na tri dejavnike nimamo vpliva: letni časi (spomladi se kapha, nakopičena med zimo, tali, kar prinaša alergije in utrujenost – poletna vročina zniža raven energije, povišuje energijo pite – jeseni in pozimi narašča vata), vreme, življenjsko obdobje (otroštvo je čas kaphe – rasti in razvoja, odraslost je obdobje pite, starost pod močnim vplivom vate).
Lahko pa vplivamo na hrano, vadbo in odnose.

Po ajurvedi zdravje ne pomeni le tega, da človek ni bolan, pomembna sta tudi sreča in radost – oboje naj bi človeka prevevalo.

Vir: Andrejini zapiski iz Male šole ajurvede, Društvo Prvi korak, A. Koprivec

Delite to novico s prijatelji

Podobne vsebine

Blog

Kaj vemo o SOJINI OMAKI?

Sojina omaka je ena najstarejših začimbnih omak, ki je iz vzhodnoazijskih dežel k nam prišla že v 17. stoletju. Domnevno kitajska mojstrovina se je v podobnih različicah kmalu znašla na japonskih, indonezijskih in drugih azijskih krožnikih. Tradicionalno narejena s fermentacijo soje in pšenice se dandanes izdeluje na dva načina…

Preberi več »