Pisarije

Jeeeej 🙂
Pomlad je tu.
Nova, sveža, Sončna Moč nam je na voljo za brstenje in nadaljno rast.
Če smo pozimi vsaj kolikortoliko upoštevali načela mirovanja,

Telo. Naš osebni Tempelj tozemskega bivanja.
Kakšen odnos smo vzpostavili z njim od rojstva pa do današnjega dne?
Ga imamo za samoumevnega, vse dokler nas glasno ne pokliče po pozornosti?

V tem prednovoletnem času se zdi kar težko izbrati besede, ki bi ne zvenele klišejsko. Dandanes so že srčna voščila od nekod prepisana in obrabljena.

Prevar, laži, kraj, izdaj, krivic, zahrbtnosti in drugih oblik nepoštenja ne prenašam najbolje.
Pri petdesetih si v svoji otroški naivnosti še vedno želim verjeti,

“Saj grem samo na hitro,” sem pomislila in v naglici nataknila preproste slamnate japanke s kilometrino dobrih petnajstih let. A občudovanje obale in raziskovalni duh sta me kot začarano vodila še malo in še malo in še dlje…po skalah in mostovih…

“KAR SEJEŠ, TO ŽANJEŠ,” je čudovit slovenski pregovor.
Lahko ga povežemo prav z vsemi področji našega bivanja. In sobivanja.
Seme je lahko rastlina,